BRANJE DEL
Tjaša Škorjanc:
Odsevi krize dotika v sodobni umetnosti: haptična relacijskost kot govorica objekta
Predstavitev je razgrnila primere umetniškega naslavljanja sodobne krize dotika, katere pomembna stranica je uveriženost v nečas/neprostor spletnega okolja. Številna umetniška preizpraševanja koncepta površine napotujejo na pogoje v in zunaj polja sodobne institucije umetnosti, ki slednjo razpirajo kot privilegirano mesto potujevanja – že samega po sebi ambivalentnega – čuta dotika, ki je pripet na pojem površine. Kot njena ključna zmožnost, kot dinamično načelo nekakšne horizontalne transcendence, dotik prehranjuje relacijsko razsežnost površine, kot golo onto-fenomenološko načelo pa to relacijskost razširja na polje sinestetičnega, kjer se je moč dotakniti z vsemi čuti.
Dotik, ki označuje minimalni prag življenja in obenem očrtava počelo človeške subjektivitete, je nepreklicno zvezan z (družbeno določenimi) pojmi časa, prostora, telesa in njihovega součinkovanja. Radikalne premene v teh kategorijah, ki so v obstoječem času uverižene v hitrostne ritme digitalne tehnologije, razstirajo določeno krizo dotika. Občutenje dotika se zato skuša zarisovati na površini(ah) in pri tem hoditi po zamejeni limiti intersubjektivnosti, ki ne ogroža subjektno-objektnih postavitev. Prostori umetnosti kot prostori potujitve z izbranimi primeri stopnjujejo nelagodje, vezano na ta – sam po sebi ambivalenten – čut. Haptično branje obravnavanih del bo pomagalo odpreti vprašanja, kot so: Kakšna je vizualno-konceptualna govorica umetniškega objekta, ki deluje kot dotik, odlepljen od nosilca? Kakšna je funkcija osamitve in simbolizacije nečesa, kar sicer ne more delovati onstran relacijskega ali (protetiziranega) korporealnega? Kako je lahko haptična poroznost prenešena v obnebje (zaključenega) objekta in kako je izpeljana inverzija optičnega (Pogleda) in haptičnega (Dotika)?
Tjaša Škorjanc je mlada raziskovalka na področju filozofije. Kot mnogo teoretikov_čark, ki vprašanja svojega poklicnega zanimanja črpajo iz lastnih biografskih krajin, tudi njene teme raziskovanja izhajajo iz osrednjih osebnih antagonizmov: dotik, telo, premiki (ali nomadstvo), ženskost, svetost.
maj 2025
@ Mala Galerija BSI, Ljubljana
Produkcija: ŠUM (Društvo Galerija Boks) v sodelovanju z: ETC. / Ljubljana Art Weekend
Oblačno nebo v beli kocki
Jon Derganc, kustos Vladimir Vidmar in urednica revije Šum, Tjaša Pogačar ob razstavi Lightroom Jona Derganca.
Lightroom, projekt Jona Derganca, sestavlja osem fotografij oblačnega neba, ki se pojavljajo v enakomernem ritmu, s približno enakimi razdaljami in obdajajo gledalca s treh od štirih sten. Prostor je osvetljen s podobno uniformnostjo, z belo svetlobo 5000 kelvinov, ki jo uporabljamo za grafiko in tisk in ki velja za najbolj »nevtralno« različico poustvarjanja dnevne svetlobe. Lightroom nadaljuje Dergančevo prakso premišljevanja o materialnih pogojih in predpostavkah fotografskega medija, ki jo vodi svojevrstna odpoved »zunanji« naravnanosti fotografije, njeni indeksikalni, dokumentarni funkciji, in poteka v vztrajnem odrekanju trdnih oprijemališč za gledalca.
februar 2025
@ Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana
Produkcija: ŠUM (Društvo Galerija Boks) v sodelovanju z MG+MSUM
Prostor kot dogodek in Razplastena bodočnost
Tina Tomšič in Lea Sande o instalaciji "Prostor v dveh dejanjih" Petre Varl in projektu "The Core" Dorijana Šiška.
Tina Tomšič: Prostor kot dogodek ➝ Prostor v dveh dejanjih umetnice Petre Varl je instalacija, ki se za obiskovalce umetnine odvije v dveh dejanjih, na dva ločena popoldneva. Delo sestoji iz scenografije, situacije v katero smo kot gledalci vrženi, elementov okolja, ki delo obdajajo, igre s svetlobo in ideje o trajanju, ki je povezana tudi s premislekom o obstojnosti sodobne umetnosti kot take. Zasnova dela je gledališka, kot predstavitev zmožnosti manipulacije prostora, da porodi dogodek.
Lea Sande: Razplastena bodočnost ➝ Dorijan Šiško v svojem umetniškem projektu The Core ustvarja nove poglede prihodnosti, ki so oblikovane skozi estetike internetnih diskurzov in ideologij. Skozi navigiranje labirintov video igre lahko te koncepte med seboj kombiniramo in s pomočjo oblike fiktivljenja špekuliramo o obratih, ki jih prinaša prihodnost. S pomočjo unikatnega vmesnika pa se delo spušča tudi na področje mediacije, imerzivnosti in interakcije.
Lea Sande je študentka sociologije kulture Univerze v Ljubljani. Dela kot novinarka na radiu Študent kjer piše pod okriljem redakcije za kulturo in humanistične vede. V svojem delu poroča o novih tehnologijah in njihovih implementacijah v kulturi, recenzira in kontekstualizira teoretska dela in kritično analizira pogosto pozabljene oblike umetnosti kot so stripi in video igre.
Tina Tomšič je umetnostna zgodovinarka in kritičarka. Prispevke o sodobni umetnosti piše za Radio Študent, sodelovala je z dnevnikom Delo, revijo o fotografiji Membrano in portalom Neodvisni. Je redaktorica Art-areije, teoretske oddaje o sodobni umetnosti na Radiu Študent. Trenutno zaključuje magistrski študij umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Svoj magisterij pripravlja na temo sodobne politične umetnosti.
december 2025
@ Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana
Produkcija: Andrej Škufca (za revijo Šum / Društvo Galerija Boks)
Branje del nastaja s podporo Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana.